Čeprav je beseda “samurai” striktno moške oblike, je razred japonskih bojevnikov (bushi) imel med sabo tudi ženske, ki so prejele podobno urjenje v borilnih veščinah in strategiji, kot moški. Te ženske so se imenovale “Onna-Bugeisha” (女武芸者- ženska umetnica borilnih veščin) in so poznane tudi po tem, da so sodelovale v spopadih, skupaj z drugimi moškimi kolegi. Njihovo orožje izbire je bila “naginata”, kopje, ki je ukrivljeno z rezilom podobnim kopju, ki je bilo vsestransko in relativno lahko.
Glede na to, da zgodovinski teksti ponujajo malo informacij o teh ženskih bojevnicah (tradicionalna vloga japonskih plemkinj je bila vloga ustvarjanja doma – vzgajanje otrok in druga dela, ki so se nanašala na dom), tako se je nemalokrat predvidevalo, da je bilo žensk bojevnic le zanemarljiva manjšina. Vendar pa zadnje študije kažejo na to, da so ženske sodelovale pri različnih bitkah veliko bolj pogosto, kot je zgodovina pripravljena priznati.
Ostanki iz bitke “Senbon Matsubaru” leta 1580, so na podlagi DNK testiranja ugotovili, da je bilo 35 od 105 oseb žensk. Raziskave na drugih prizoriščih so pokazale podobno. Najbolj znana Onna bugeisha je cesarica Jingu, katere invazija Koreje, kjer naj bi vodila svojo vojsko in ni bila prelita niti kaplja krvi, ostaja zavita v skrivnost in najrazličnejše legende. Njen sin naj bi bil bog vojne in naj bi ostal v njeni maternici tri leta, tako da je lahko v miru osvojila Korejo.
Leta 1881 je bila cesarica Jingu prva ženska portretirana na japonskem bankovcu. Vendar, ker originalna podoba cesarice ni bila znana, je na bankovcu upodobljen približek – kar lahko opazite, saj podoba skorajda ne izgleda japonska. Vendar ne glede na resničnost, ali neresničnost te legendarne figure, je Jingu navdihnila rodove Japoncev, tako moške, kot ženske. Skupaj z ostalimi onna bugeisha predstavlja moč in vsestranskost japonske ženske.