Božič na Japonskem predstavlja bolj čas veselja, kot neko versko udejstvovanje. Božični večer (クリスマス・イブ）v družinskem okolju, odhod k polnočnici in kasneje božično jutro, ko nas razveselijo darila, ki jih je rdeči mož ponoči prinesel skozi dimnik….Vse to in še marsikaj, kar spada k našemu Božiču, je postalo tudi naša kulturna dediščina, ki je zasenčila nam bolj znanega Dedka mraza in Miklavža.
Tako je tudi na Japonskem v zadnjih letih trg preplavil Coca-Colin možic, ki na saneh prinaša otrokom darila (お土産、omiyage）. Japonska je znana po tem, da si rada od tujih narodov sposodi kakšen izdelek, idejo, navado ali običaj. Vendar pa včasih nekoliko zgrešijo njihovo bistvo in zapakirajo stvar po svoje, tako kot se njim zdi najbolj primerno. Tako je na Japonskem Božični dan postavljen v ozadje, popularen pa je Božični večer, ki so ga Japonci namesto praznovanja s svojimi domačimi, napravili tako, da je postal bolj podoben neki mešanici med Valentinovemu dnevom (ホワイトデー, Howaito Dē) in Novim letom (正月, Shōgatsu).
Božični večer je tako idealna priložnost za romantiko v dvoje, ko pari hodijo na zmenke in si izmenjajo darila. Večja mesta so ta čas okrašena s številnimi lučkami in nekateri med njimi prav tekmujejo, katero mesto bo imelo boljšo in večjo svetlobno razstavo. Pari si po sprehodu po mestu rezervirajo romantično večerjo v kakšni restavraciji, rezervacije za božično večerjo pa je ponavadi zaradi navala zelo težko dobiti.
Božič na Japonskem ni nacionalen praznik, šole in podjetja so na 25. decembra odprti. Ta popačena oblika Božiča, ki je prišla na Japonsko je predvsem posledica popačenega potrošništva, ki je preko MTV kulture in modernih znamk, kot je “Kentucky fried chicken” prišla tudi do Japonske. Tako japonščina ne premore svoje besede za “Arečen Božič”, temveč so pr
evzeli angleško verzijo tega in danes zaželijo ‘Meri Kurisumasu’ (メリークリスマス)
Na Božič tako Japonci ne poznajo tradicionalnega slavja z božično šunko, hrenom in potico, temveč si podarijo posebno smetanovo torto okrašeno z jelkami, rožami in figurico Božička. Zana je tudi tako imenovana “ichigo no shotto kekki” (イチゴのショートケーキ”), ali majhna jagodna torta, ki je predvsem smetanova torta okrašena z jagodami.
Božiček, ki obišče Japonsko se imenuje “Santa-san” ali “Santa kuro-zu”, vendar pa Japonsko ne obišče samo on, temveč tudi Hoteiosho, japonski bog sreče, ki prihaja iz budizma in nima prav veliko skupnega s krščanstvom.
Da je praznik lahko še bolj popačen, pa je zanimivo ta čas na Japonskem najbolj donosen za ocvrtega piščanca podjetja “Kentucky fried chicken”, ki je v 70′ letih uspelo na japonskem trgu pod pretvezo, da je njihov ocvrt piščanec del zahodnega Božiča. Danes je tako za božično večerjo obvezen tudi njihov ocvrt piščanec.
Tako popačena podoba Božiča na Japonskem nosi vse drugo, kot tradicionalno krščansko sporočilo, ki ga poznamo pri nas. No pa saj se ne bomo zmrdovali, tudi “pravi” Božič je kajpada sam po sebi sposojenka.
Pa prijetne praznike!
