Preden vam povem, da vam je na voljo E – HOBI, naj vam obrazložim kako je temu.
Ko sem bila mlajša, sem si želela plesati. Vendar takih plesnih tečajev, kot sem si jih želela, v mojem rojstnem kraju niso poznali. Kaj mi je preostalo drugega, kot da sem si našla nek hobi, ki je bil na voljo tam, kjer sem doma. Postala sem kar znosna odbojkašica … No, plesati pa še danes ne znam:)
Učilnice in fiksni urniki so mi danes odveč. Kje naj najdem čas za krožek, če so pa vsi tisti, ki so zanimivi, oddaljeni vsaj pol ure od mojega doma. Vedno imajo fiksni urnik, ravno takrat, ko se meni najmanj da. In ne le, da se moram usesti na avtobus in gledati vozne rede, preštudirati, koliko veliko torbo rabim s sabo in ali sem pozabila puščico ali ne … Huuh … Na koncu ugotovim, da se mi pravzaprav preprosto več ne da. Bom pričela naslednji mesec – in vedno ostane pri tem.
Prejšnič pa pride na zanimivo idejo eden od mojih učencev. “Kaj pa skype?”, je omenil, saj da ga vožnja iz obale do Ljubljane vsak teden ubija. Nekoliko skeptično sem pripomnila, da mogoče pa res, saj kot pravi nova šola, fizični stik ni nujen.
Preizkusili smo prve ure japonščine in ugotovili, da pa je v bistvu to fenomenalno. Kamera, zvok, internet pri roki, kakšen sken knjige, online video, pisanje preko tipkovnice, nobenih printov, tabel, neudobnih stolov. Medtem, ko govorite, ste priklopljeni na svoj najljubši stroj (tako kot večino časa) in se k nam priklopite tudi iz oddaljenih krajev kot sta Maribor ali Koper.
Kaj je lepšega, da si v prostoru, ki ti najbolj odgovarja. Tisto uro, ko si najbolj produktiven in se ti dejansko DA.
Tako sedaj ponujamo ure japonščine tudi izven Ljubljane za vse vas, ki si to že dolgo želite, vendar niste nikoli uspeli pridi direktno do naših vrat. Mi pridemo k vam, vam pripravimo vse ure, smo z vami prijazni in se prilagajamo vašemu noremu urniku.
Ure zakupite v naprej, kolikor jih želite, mi pa vam potrkamo po skypu.
Vi le poveste kje, kdaj in za koliko.
Zakaj pa ne bi imeli svojega E-hobija?:)
Prijeten pozdrav,
Maja
