Za novo leto imajo na Japonskem veliko “prvih” običajev. Prvi sončni vzhod, prvi obisk templja, celo prve sanje. Verjamejo, da če se potrudiš pri vsaki od teh navad, te bo spremljala sreča skozi celo leto.
Hatsuhinode (初日の出)
Na Japonskem obstaja običaj, da na novoletno jutro vstanejo zelo zgodaj (ali pa so še vedno pokonci od novoletne zabave) in skupaj gledajo sončni vzhod. Temu običaju se reče “Hatsuhinode” (初日の出), kar pomeni prvič ko sonce pokuka na plano.
Nekaj specifičnih lokacij za opazovanje sončnega vzhoda so plaže, gora Fuji, ostali hribi, torii vrata ali pa bolj odprti tereni, recimo polja. Večino televizijskih postaj takrat v živo predvaja sončni vzhod, da bi ljudje vedeli, kdaj lahko sončni vzhod pričakujejo in ne čakajo na mrazu po nepotrebnem.
Navada hatsuhinode izhaja že iz starih časov, le da se je takrat prakticiral spomladi po luninem koledarju, danes pa se izvaja na 1. januarja. Med vzhodom naj bi se znebili vseh slabih občutkov in misli, staro leto pa pustili za seboj in pozitivno sprejeli novega.
Hatsumōde (初詣)
Hatsumode je prvi obisk šintoističnega templja, ponavadi v prvem tednu novega leta, a nekateri namesto tega obiščejo budističnega. Ta del leta so templji polni ljudi, ki čakajo v vrsti tudi po več kot eno uro. Vas zanima, na kaj čakajo v vrsti?
Pred vstopom v sveti del templja, imajo navado, da se obvezno očistijo. Chozubachi je neke vrste vodnjak, običajno postavljen pod streho, na vodnjaku pa se nahajajo lesene zajemalke. Zajemalko vzamejo v desno roko (in ja, vrstni red je zelo pomemben) zajamejo z njo vodo in si jo polijejo po levi dlani. Nato vzamejo zajemalko v levo roko in si očistijo še desno. Na koncu si nekaj vode vlijejo v roko in si z njo sperejo še usta. Ko končajo, pot nadaljujejo proti glavnemu delu templja, kjer molijo.
Če je tempelj velik, dopuščajo, da molita tudi dve osebi na enkrat, drugače pa morajo počakati na vrsto, da oseba pred njimi konča.
Kovanec, običajno za 100 yenov (hyakuen) vržejo v škatlo za daritev, ki se ji reče sasenbako in povlečejo debelo vrv, da pozvonijo na zvon. Stopijo korak nazaj, se dvakrat priklonijo, dvakrat zaploskajo z rokami in nato nekaj časa ostanejo v tem položaju ter molijo. Na koncu se še enkrat priklonijo.
Obisk templja je tudi čas, ko zamenjajo amulete (omamori) za nove, stare pa zažgejo, v znamenje spoštovanja do bogov, ki so jim pomagali skozi leto.
Hatsuyume (初夢)
Hatsuyume so prve sanje, ki jih sanjaš v novem letu. Japonci verjamejo, da lahko vsebina teh sanj napove, kaj te čaka v prihajajočem letu. Največ sreče naj bi imeli tisti, ki sanjajo o jajčevcih. Japonci obožujejo besedne igre. Jajčevec se v japonščini reče “nasu” in se napiše kot ナス, vendar če nasu napišeš kot 成す, pomeni doseči, izpolniti (recimo doseči svoje cilje). Poleg jajčevca naj bi imeli srečo tudi tisti, ki sanjajo o orlu ali o gori Fuji. Orel je mogočna žival in tisti, ki sanjajo o njem bodo imeli srečo v službi ali družbenem statusu. Sanje o gori Fuji, kot najvišji gori na Japonskem, predstavljajo seganje v višave, veliko motivacije in uspeha.
Na Japonskem obstaja vraža, ki jo danes verjetno govorijo le še starejši prebivalci, in si jo zapomnejo tako: Ichi-Fuji, Ni-Taka, San-Nasubi (1. Fuji, 2. Orel, 3. Jajčevec) in izgovarjanje teh naj bi prinašalo srečo.
Koshōgatsu in matsunouchi
Matsunouchi je obdobje, ki običajno traja prvi teden po novem letu. V tem času pospravijo novoletne okraske in se pripravijo za novo leto. 7. januarja jejo riževo kašo s sedmimi različnimi vrstami zelenjave, saj naj bi to simboliziralo zdravje skozi celo leto.
Koshōgatsu pomeni malo novo leto, ki se ga tradicionalno praznuje na 15. januar, ko je po luninem koledarju prva polna luna v novem letu. Na ta dan prosijo za obilno letino, značilna je tudi jed azukigayu, narejena iz riževe kaše in azuki fižola.
S temi običaji se Japonci poslovijo od starega leta in se pripravijo na novega, pri katerem si želijo, da bi bilo čimbolj zdravo in srečno. Z Genki centra vm vsem skupaj želimo srečno novo leto ali, kot rečejo na Japonskem: Akemashite omedeto gozaimasu!